Ameriške specialne enote so v bliskoviti operaciji Absolute Resolve v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori obveščevalne agencije CIA, ki je v venezuelski vladi imela svojega informatorja. Po obsežnih letalskih napadih na vojaške cilje, v katerih je po navedbah venezuelskih virov umrlo najmanj 40 ljudi, so Madura z ameriško vojaško ladjo in kasneje letalom prepeljali v New York, kjer je bil zaprt v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi objavilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za javnost napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Poseben poudarek je namenil obnovi venezuelske naftne infrastrukture pod vodstvom ameriških podjetij. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile izvedle »obsežen napad« na ključne vojaške in vladne objekte, v katerem je bilo po prvih ocenah ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Maduro in Floresova sta bila ugrabljena iz svoje rezidence in s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v Združene države Amerike. Po pristanku na letališču v zvezni državi New York so Madura v ukleščenega v lisice prepeljali v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu, nato pa v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti obema vložena obtožnica zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja težkega orožja. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo izveden ustrezen prehod oblasti. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura že prepeljali v New York, kjer je zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, v ponedeljek pa naj bi stopil pred sodnika. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z zračnimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte, pri čemer naj bi po poročanju časnika The New York Times umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so v nekaterih delih države in v tujini (npr. v Čilu) izbruhnili ulični proslavi ob padcu režima, so zavezniki Venezuele, vključno s Kitajsko in Rusijo, ostro obsodili ameriško posredovanje kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in zatrdila, da Venezuela nikoli ne bo postala ameriška kolonija. Trump je na to odgovoril z neposredno grožnjo, da bo Rodríguezova »plačala visoko ceno«, če ne bo sodelovala z ameriškimi zahtevami, zlasti glede dostopa do venezuelskih naftnih rezerv.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Ameriške elitne sile Delta Force so v sodelovanju s Cio v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu izvedle bliskovito vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija, ki je vključevala obsežne zračne napade na vojaško infrastrukturo v Venezueli, izjemno uspešna. Madura so z ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer je bil uradno obtožen narkoterorizma in trgovine s kokainom. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, je povzročila precejšnje razdejanje v venezuelski prestolnici, kjer so poročali o številnih eksplozijah in prekinitvah oskrbe z električno energijo. Po neuradnih podatkih naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri sanaciji tamkajšnje energetske infrastrukture. Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju Madura za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v mednarodni skupnosti zvrstile ostre obsodbe, predvsem s strani Rusije in Kitajske, ki zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili scenariji o prihodnosti Venezuele, pri čemer je ključno, kako se bosta odzvala Washington in razdeljena venezuelska politika. Medtem nemški mediji poročajo o nemirih v Venezueli po ameriški operaciji proti Maduru in ugibajo o vlogi posameznikov, kot je 'Tigerin', v morebitnem kaosu.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Združene države Amerike so po izvedbi vojaške operacije v Venezueli nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura prepeljale v New York, kjer so ga zaprli v prostore uprave za boj proti drogam (DEA). Maduro, ki je državi vladal več kot 12 let, se je po poročanju tujih medijev ob srečanju z ameriškimi agenti odzval s kratkim voščilom ob novem letu, kar so opazovalci ocenili kot nenavaden odziv na odvzem prostosti. Incident je sprožil val protestov po celotnih ZDA, od Washingtona do New Yorka, kjer so nasprotniki Trumpove administracije obsodili vojaško posredovanje in aretacijo tujega voditelja označili za ugrabitev. Politični odmevi segajo tudi v lokalno sfero New Yorka, saj je novi župan mesta v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom osebno izrazil nasprotovanje vojaškemu napadu na Venezuelo. Mednarodna skupnost ostaja deljena; medtem ko zavezniki ZDA dogajanje spremljajo s tihim soglasjem ali previdnostjo, tekmice, na čelu z Rusijo, zahtevajo takojšnjo izpustitev Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neizpolnjenih ultimatov, ki so privedli do neposrednega ameriškega posega na južnoameriška tla.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v spektakularni vojaški operaciji ameriških specialnih sil zajeta v Caracasu in prepeljana v zvezni pripor v New Yorku. Operacijo, poimenovano »Absolute Resolve«, so izvedle elitne enote Delta Force, ki so v soboto zgodaj zjutraj vdrle v predsedniško rezidenco. Po navedbah vira iz venezuelske vojske je med napadi, ki so vključevali obsežno bombardiranje strateških ciljev, umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru in njegovim najožjim sodelavcem vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posestva orožja. Tožilstvo trdi, da je Maduro vodil koruptivno vlado, ki je delovala kot narkokartel »Cartel de los Soles« in v Združene države Amerike pretihotapila na tisoče ton kokaina. Maduro je bil po prihodu v New York v lisicah prepeljan v center za pridržanje v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred zveznim sodnikom. Medtem ko se v delih New Yorka in Floride vrstijo praznovanja venezuelske diaspore, je v Venezueli vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Kitajska in Rusija sta že ostro obsodili ameriško posredovanje, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek sklical izredno sejo.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je trajala manj kot 30 minut, pri čemer so ameriške sile uporabile letalsko podporo in kibernetske napade za ohromitev venezuelske obrambe. Maduro in njegova soproga sta bila s helikopterjem prepeljana na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja. Po prihodu na letališče Stewart v New Yorku so Madura pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, kjer bo v ponedeljek prvič stopil pred sodnika. Predsednik Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države začasno prevzele upravljanje Venezuele in njenih naftnih virov, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala deljeno. Medtem ko so nekatere sosednje države in venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado operacijo pozdravile kot konec diktature, so Rusija, Kitajska, Iran in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Ameriške posebne sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je začela z obsežnimi letalskimi napadi na strateške cilje v Caracasu. Pripadniki elitne enote Delta Force so Madura in Floresovo zajeli v njunem bivališču, nato pa ju z ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York. Trump je po zajetju napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključitev ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske infrastrukture. Madura so po prihodu v New York prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, kjer se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev.

Varnostni svet Združenih narodov se je v New Yorku sestal na nujnem zasedanju po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je intervencijo označil za nevaren precedens v mednarodnem pravu, ki bi lahko resno ogrozil globalno stabilnost. Nujno srečanje 15-članskega sveta so zahtevale Kolumbija, Rusija in Kitajska, da bi proučile zakonitost ameriškega posega in njegove morebitne posledice za regijo. Operacija je sprožila oster odziv mednarodne skupnosti, saj so se svetovne velesile razšle glede legitimnosti ameriških ukrepov. Medtem ko so ZDA svoje dejanje utemeljile s potrebo po stabilizaciji regije, so diplomatski predstavniki drugih držav opozorili na kršenje suverenosti države. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaškimi aktivnostmi v Karibskem morju, kar je privedlo do ene najhujših diplomatskih kriz v zadnjem obdobju.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji, ki se je začela v soboto, 3. januarja, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta Force so izvedle zračne napade in desant, po katerem so par prepeljali v New York. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da bosta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma in zločinov proti človečnosti, pri čemer je obrambni sekretar Pete Hegseth poudaril, da bodo ZDA določile pogoje za prihodnost Venezuele. Kitajska in Rusija sta ostro obsodili ameriško posredovanje in ga označili za agresijo na suvereno državo ter kršitev mednarodnega prava. Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in zagotovitev njegove osebne varnosti, dejanje pa so opisali kot hegemonsko. Rusija se je pridružila pozivom k izpustitvi in opozorila na nezakonitost ugrabitve tujega državnega voditelja. Operacija je sprožila mešane odzive tudi v ZDA, kjer je župan New Yorka Zohran Mamdani obsodil uporabo sile in kršenje globalnih norm.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Po dostopnih informacijah je ameriška vojska v prestolnici Caracas pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Zahtevo za nujno zasedanje je podala Južna Afrika, podprle pa so jo tudi druge države, ki izražajo zaskrbljenost zaradi zakonitosti vojaškega posredovanja in morebitnih posledic za stabilnost v regiji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so se globalne sile razdelile glede legitimnosti ameriške akcije. Operacija, ki je neposredno privedla do aretacije najvišjih predstavnikov venezuelske države, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko nekatere države dejanje vidijo kot nujen korak proti režimu, druge opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države. Zasedanje v New Yorku bo namenjeno obravnavi vojaškega udara in iskanju diplomatske rešitve za nastalo krizo.

Anushka Asthana poroča izpred pripora, kjer zadržujejo Nicolása Madura. Medtem venezuelska začasna vlada sporoča, da še vedno podpira Madura, ki v newyorškem priporu čaka na obtožbe v zvezi z mamili.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.